Severni jeleni na kratko

Severni jeleni so napol udomačene čredne živali, ki večino življenja preživijo v gozdovih in na gričih Arktike v iskanju hrane. Jedo več kot 400 različnih rastlin, najljubše pa so jim gobe in lišaji. Severni jeleni imajo odličen voh, zato lahko lišaje zavohajo celo pod debelimi plastmi snega. Njihova edinstvena štiriprsta kopita so posebej prilagojena hoji po globokem snegu in odkopavanju hrane. Ko hodijo, bodite pozorni na mehko klikanje iz njihovih sklepov, zvok, ki pomaga ohranjati čredo skupaj v gozdu.

Delovni severni jeleni in šolanje severnih jelenov

Šolanje severnih jelenov zahteva potrpežljivost in čas. Šolanje se začne v mladosti, kar pomaga teletom, da se navadijo na stik z ljudmi. Tudi po šolanju severni jeleni ostanejo napol udomačene živali, saj poletja še naprej preživijo z glavno čredo v gozdu. Pri starosti 4 ali 5 let so severni jeleni pripravljeni sprejemati obiskovalce z vožnjami s sanmi in Vas vabijo, da doživite lepoto finske narave.

Dobro počutje severnih jelenov

Pri Kuoksa Reindeer Stories so naši severni jeleni ljubljeni člani naše družine in z njimi ravnamo z največjo skrbjo in spoštovanjem. Njihovo dobro počutje postavljamo na prvo mesto z uravnoteženo prehrano, rednimi priboljški in koledarjem delovnih izmen, prilagojenim severnim jelenom, da si privoščijo potreben počitek. V prostem času uživajo v prostornih ograjah, kjer se lahko prosto gibljejo in izražajo naravno vedenje. Živimo po finskem pregovoru: »Srečen severni jelen pomeni srečnega rejca.«

Zgodovina severnih jelenov na Finskem

Reja severnih jelenov je najstarejši način življenja, ki se na Finskem še danes izvaja.

Severni jeleni so bili udomačeni iz divjih gorskih jelenov, ki so avtohtoni v Skandinaviji. Sprva so jih domorodni gozdni Saami uporabljali za privabljanje jelenov pri lovu že v srednjem veku.

Saami, edino priznano domorodno ljudstvo v Evropi, že dolgo skrbijo za naravna območja finske Laponske in pasejo severne jelene na arktičnih območjih Finske, Švedske, Norveške in Rusije. Na Švedskem in Norveškem je reja severnih jelenov izključna pravica Saamov, na Finskem pa jo izvajajo tudi finski naseljenci.

Severni jeleni se za prevoz uporabljajo stoletja. Po gozdu se gibljejo zlahka in ob smučanju je bilo gibanje s severnim jelenom in sanmi običajno. Z vožnjo s sanmi so na primer hodili v mesto v trgovino ali v šolo.

Finska ima zakon o reji severnih jelenov, ki dovoljuje in ščiti rejo severnih jelenov v severnih delih Finske. Leta 1898 je finska vlada rejcem severnih jelenov naročila, naj ustanovijo rejske zadruge z geografskimi mejami. Vsak rejec pripada eni in vsak severni jelen na Finskem ima lastnika.

Leto severnih jelenov – po letnih časih narave

Reja severnih jelenov je zgrajena okoli severne narave. Leto severnih jelenov se začne 1. junija z rojstvom telet. Poleti novim teletom na uho vtisnejo individualni znak rejca. Črede poletje preživijo v gozdu in večinoma kopičijo zaloge v pripravi na dolgo zimo.

Jesen je čas parjenja, ko se samci borijo za pozornost samic. Rogovje samcev je zdaj največje in najmočnejše. Po koncu parjenja samci odvržejo rogovje in začnejo rasti novo. Jesen je tudi čas, ko se severni jeleni zberejo in rejci izberejo, katere živali se uporabljajo za domače namene. 

Za zimo severni jeleni razvijejo gosto dlako, da ostanejo tople v skrajnem mrazu, tudi pri −50 stopinjah Celzija (−58 °F). Samice so običajno breje, hkrati pa skrbijo za svoja teleta. Iskanje hrane je težje, samice pa pozimi obdržijo rogovje, da pomaga zaščititi teleta in poiskati hrano pod debelo plastjo snega. 

Pomlad je čas, ko se rodijo nova teleta. Mleko severnih jelenov je bogato s hranili in je glavna prehrana mladičev. Takoj začnejo rasti rogovje. Matere odvržejo rogovje nekaj tednov po rojstvu telet.